Nika Mahnič

Barlowova kiberutopija ni vzpostavila prostora, v katerem bi lahko delovale ali bile vzpostavljene infrastrukture, ki bi delovale ne glede na identitetne označevalce. Misel, da je vzpostavitev takšnih infrastruktur in parasvetov sploh mogoča, je lažna.

Odbita do bita se spogleduje z intimo v času umetne inteligence in opozarja na sledi in podatke, ki jih puščamo na spletu.

Kje so meje in robovi sodobne humanoidne znanosti?

O možganih v krizi in preseganju demokratičnosti/konzervativnosti - a kaj, ko naj bi bili možgani tisti, ki vplivajo našo politično usmerjenost - ali pač? S socialno psihologinjo Hano Hawlina in doktorjem umetne inteligence ter podjetnikom Aleksom Jakulinom.

O internetu kot nadomestku ali/in nadgradnji možganov, pozornosti, vrstah pomnjenja, digitalni demenci in še čem, z Matejem Perovnikom.

Ljubezen lahko primerjamo s filozofijo in umetnostjo, saj sta v dobi tehnike obe, ali pa kar vse tri, podobno nekoristni in obstranski. Tisti, ki še verjamemo v organsko, The Sex Appeal of the Inorganic beremo kot svarilo in vabilo v brezoblične, a vendar substancialne mišljevine. Ljubezen in seksualnost je bolje živeti kot pa pisati. In ne glede na to, da Perniola v svoji knjigi svari pred veseljem in užitkom, njegovo delo ponuja užitek ob moči misli, razpotegnjene čez svoje omejitve.

Namen diplomskega dela je demistificirati tehnofetišizem in tehnoseksualnost ter premisliti nelagodje v tehnokulturi. S študijo primera anatomsko korektnih lutk za seks in ljubezen v duhu Freudovega Das Unheimliche delo misli temeljne identitetne postulate Zahoda, kot veljajo od vznika razsvetljenskega subjekta. Seksualni fetišizem in ljubezen do anorganskega razumem kot pretiran blagovni fetišizem, za namen razkritja pa s pomočjo orodja teoretske psihoanalize premislim privlačnost (do) nemrtvih drugih in koncept srhljivega dola. Analiza se osredotoča na konstruiranje popolnih žensk in poblagovljenje intime, s čimer razgalja vztrajno patriarhalnost tehnokultur.

Članek v soavtorstvu z Jasmino Ploštajner, preveden v nemščino.

Morda lahko prihajajoči pohod robotov razumemo kot zadnjo stopnjo prelaganja odgovornosti, saj bo naš želeni produkt na sebi končno nosil gumb 'Shut down' in nam izjave 'Shut up' ne bo treba niti izreči.

Prispevek (v soavtorstvu z dr. Karmen Šterk in Jasmino Ploštajner) se ukvarja z vprašanjem (ne)uspešnosti vstajniškega gibanja na Slovenskem, tematizira razloge in ponuja alternative. V izhodišču nas zanima vprašanje, kako in zakaj se je splošno nezaupanje v politični sistem razširilo na vstajniška gibanja. Za opolnomočeno civilno družbo je nujno razviti nove prijeme, izkoristiti možnosti novih tehnologij in uporabljati tiste koncepte družbene kritike, ki so bili razviti za analizo novih interpelacijskih praks. Potrebujemo platformo, ki bo vzpostavila povezavo med fizičnim in virtualnim svetom, omogočala širšo razpravo in poiskala boljše rešitve za partikularne problematike, saj digitalne vstajniške prakse niso pokazale vseh svojih potencialov. Pokažemo na alternativne možnosti institucionalizacije kritične misli, ki upošteva nove okoliščine civilnodružbenega organiziranja v okolju novih tehnologij, spremenjenih definicij subjektivnosti in utelešenja ter »tekočih« identitet.